Pomen rekreacije

Dejstvu, da rekreacija ugodno vpliva na zdravje, pritrjujejo vsi, tudi tisti, ki se z njo se ne ukvarjajo. Sodobni način zivljenja nam lajša delo in pušca več prostega časa, zato smo prepuščeni obremenitvam, predvsem živčnega sistema in s tern stresom. ki rušijo notranje ravnotežje.To se pokaže kot bolezen in zmanjšana delovna zmogljivost. Zloglasni trojki: premajhni telesni dejavnosti, nepravilni prehrani in stresnim situacijam sodobni človek le tezko ubeži, se pa ji z dobro voljo Iahko uspešno upira. Telesna in duševna odpomost, ki jo krepimo in ohranjamo s telesnimi aktivnostmi, predstavlja tisto “rezervo’ s katero se človek uspešno upira tegobam sodobnega časa.

Nesporno je, da ima pravilno načrtovana in vodena športna rekreacija številne ugodne vplive na telo. Pravilna struktura vadbenega procesa sestavlja uvodni del (ogrevanje), ki ima za cilj izboljšati dosežke, preprečiti poškodbe in vnetja mišic; je hoteno povečanje temperature krvi in mišic. Rahlo potenje je znak uspešnosti ogrevanja, ki naj traja od 5 do 15 minut. Sledi glavni del, kamor sodi izbrana aktivnost. Traja naj od 20 do 30 minut. Obremenitev je treba povecati postopoma. Bolj je priporocljivo vaditi nekoliko dlje in z manjšo intenzivnostjo. Zaključni del je namenjen umiritvi organizma po veliki obremenitvi.

Na vprašanje kolikokrat tedensko naj vadimo, da uspeh ne bo izostal, je odgovor Iahek: vsak dan.

Ker je to le redkokdaj izvedljivo, strokovnjaki svetujejo: vadite vsaj enkrat tedensko celo leto in verjernite, uspeh ne bo izostal!

Če izvzamemo hojo in tek, je postala športna rekreacija kar drag konjiček. In če je poleg nakupa opreme potrebno seči v žep za najemnino dvorane, igrišča, za pot na vadbišče, se morda že zamislimo.

Vendar velja nekaj tvegati!